‏ Matthew 22

Kralj, ki je vabil na svatbo

(Luka 14,16-24)

1Jezus je povedal mnogo prispodob, da bi pojasnil, kaj je nebeško kraljestvo. 2Dejal je: “Nebeško kraljestvo lahko primerjamo kralju, ki je priredil veliko svatbeno svečanost za svojega sina. 3Povabil je mnoge goste in ko je bilo vse pripravljeno, je poslal služabnike, da bi povabljenim sporočili, da je vse pripravljeno. Toda nihče ni hotel priti. 4Poslal je še druge služabnike, da bi jim ponovno povedali: ‘Vse je pripravljeno. Zaklali smo vole in teleta. Pohitite in čimprej pridite!’ 5Toda gostje, ki jih je povabil, niso imeli volje priti, temveč je vsak nadaljeval s svojimi opravili, eden na kmetiji, drugi v trgovini. 6Nekateri so celo pretepli služabnike in ravnali z njimi, kot se ne spodobi, nekaj pa so jih celo pomorili.

7Nato je jezni kralj poslal svojo vojsko. Prijeli so morilce ter jih pomorili, njihovo mesto pa požgali. 8Potem je dejal svojim služabnikom: ‘Svatbena svečanost je pripravljena, toda povabljeni gostje niso bili vredni, da se udeležijo svečanosti. 9Pojdite zdaj na ceste in povabite vsakega, kogar srečate!’ 10Storili so tako in privedli so vse, ki so jih našli: dobre in hudobne. Tako je bila svečana dvorana polna gostov. 11Ko je prišel kralj, da bi pozdravil svoje goste, je opazil človeka, ki ni imel praznične obleke. 12– 13‘Prijatelj, kako si prišel sem brez praznične obleke, ki je bila pripravljena tudi zate?’ Človek mu ni znal odgovoriti. ‘Zvežite mu roke in noge in ga vrzite ven v temo!’ je strogo zapovedal kralj. ‘Tam bo jokal in škrtal z zobmi in nihče mu ne bo mogel pomagati.’ 14Mnogi so namreč povabljeni, toda le malo jih je, ki hočejo priti.” ▼
▼V izvirniku: Mnogo je poklicanih, a malo izvoljenih.

Bog ali cesar?

(Marko 12,13-17; Luka 20,20-26)

15Zdaj so se farizeji začeli posvetovati, kako bi Jezusa zvabili v past, da bi dejal kaj takega, za kar bi ga lahko obtožili. 16Poslali so k njemu nekaj svojih ljudi in nekaj pristašev kralja Heroda. Rekli so mu: “Gospod, vemo, da ti gre samo za resnico. Ti nam poveš naravnost, kako naj živimo po Božji volji. Tudi ne vprašaš, ali bo resnica ljudem všeč ali ne. 17Zato nam povej tole: Ali je Božja volja, da plačujemo davek rimskemu cesarju, ali ni?” 18Jezus je spoznal njihovo zahrbtnost. “Hinavci!” je zaklical. “Zakaj mi poskušate nastaviti past? 19Pokažite mi denar!” Dali so mu rimski kovanec. 20“Čigava podoba in ime je vtisnjeno na njem?” jih je vprašal. 21“Cesarjeva!” so odgovorili. “Dajte potem cesarju, kar je njegovega, Bogu pa tisto, kar pripada njemu.” 22Ta odgovor jih je presenetil. Niso vedeli, kaj naj bi odgovorili. Pustili so Jezusa in odšli.

Vprašanje o vstajenju mrtvih

(Marko 12,18-27; Luka 20,27-40)

23Tega dne je prišlo tudi nekaj saducejev k Jezusu. To so bili ljudje, ki so trdili, da ni vstajenja od mrtvih. Vprašali so Jezusa. 24“Gospod, Mojzes je določil: Če umre mož, ki je bil poročen, brez otrok, naj se njegov brat poroči z vdovo in prvi sin naj dobi ime umrlega. ▼
▼5. Mojzesova 25,5-6.
 25Med nami je živelo sedem bratov. Prvi se je poročil in umrl brez otrok. Njegov brat se je poročil z vdovo. 26Tudi drugi brat je umrl in naslednji brat je vzel vdovo za ženo. Tako se je to nadaljevalo, dokler ni bila žena poročena z vsemi sedmimi. 27Na koncu je umrla tudi ona. 28Čigava žena bo po vstajenju od mrtvih? Saj je bilo sedem bratov poročenih z njo.” 29Jezus je odgovoril: “Ne poznate niti Božje besede niti Božje moči! Motite se! 30Po vstajenju ljudje ne bodo več živeli v zakonski zvezi, ampak bodo tisti, ki vstanejo od mrtvih, kakor angeli v nebesih. 31Če pa menite, da ne bo vstajenja od mrtvih, bi vas rad spomnil, kaj pravi Božja beseda. Takole piše: 32‘Jaz sem Bog Abrahama, Izaka in Jakoba.’ ▼
▼2. Mojzesova 3,6.
 Bog vendar ni Bog mrtvih, temveč je Bog živih!” 33Te Jezusove besede so zapustile globok vtis na vseh, ki so ga poslušali.

Najpomembnejša zapoved

(Marko 12,28-31; Luka 10,25-28)

34– 35Ko so farizeji slišali, kako je zaprl usta saducejem, so si izmislili novo vprašanje. Neki verski učitelj ga je vprašal: 36“Gospod, katera zapoved je najpomembnejša v Božjem zakonu?” 37Jezus je odgovoril: “ ‘Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega srca, iz vse duše in z vsem razumom!’ ▼
▼5. Mojzesova 6,5.
 38To je prva in najpomembnejša zapoved. 39Prav tako pomembna je tudi druga zapoved: ‘Ljubi bližnjega, kakor ljubiš samega sebe!’ ▼
▼3. Mojzesova 19,18.
 40V te zapovedi so vključene vse druge zapovedi in zahteve prerokov.”

Davidov ali Božji Sin?

(Marko 12,35-37; Luka 20,41-44)

41Ob tej priložnosti je Jezus vprašal farizeje: 42“Kaj pravite vi o Kristusu? Čigav Sin je?” Odgovorili so: “Davidov!” 43“Zakaj pa ga David imenuje navdihnjen z Božjim Duhom ‘Gospoda’? David je namreč dejal:

44‘Bog je dejal mojemu Gospodu:
Sedi na častno mesto na moji desnici,
dokler ne storim, da ti bodo vsi sovražniki pokorni!’ ▼
▼Psalm 110,1.

 45Če ga David imenuje ‘Gospoda’, kako more biti njegov sin?” 46Na to mu niso znali odgovoriti. Odtlej mu nihče več ni upal postaviti še kakšnega vprašanja.

Copyright information for SlvZNZ
The selected Bible will not be clickable as it does not support the Vocabulary feature. The vocabulary is available by hovering over the verse number.