Luk 2 | SlvZNZ | STEP | V tem času je zapovedal cesar Avgust, naj vse prebivalce rimskega cesarstva popišejo, da bi jih lahko obdavčili.

‏ Luke 2

1 V tem času je zapovedal cesar Avgust, naj vse prebivalce rimskega cesarstva popišejo, da bi jih lahko obdavčili. 2 Takega štetja prebivalstva dotlej še ni bilo. V tem času je bil Kvirinij guverner v Siriji. 3 Vsak je moral potovati v kraj, od koder je bil po svojem poreklu, da bi se tam zapisal. 4 Ker je bil Jožef Davidov potomec, le-ta pa je bil rojen v Betlehemu, je potoval iz Nazareta v Galileji v Betlehem v Judeji. 5 Tu naj bi se Jožef zapisal skupaj s svojo mlado ženo Marijo, ki je pričakovala otroka. 6 Ko sta bila v Betlehemu, je Marija rodila svojega prvega otroka – sina. 7 Povila ga je v plenice in ga položila v jasli v hlevu, ker nista dobila prenočišča v gostilni.

Pastirji na poljani

8 To noč je nekaj pastirjev čuvalo svoje črede na poljani. 9 Nenadoma je pristopil Božji angel in vso pokrajino je obsijala Božja slava. Pastirji so se prestrašili, 10 toda angel jim je dejal: “Ne bojte se! Prinašam vam čudovito sporočilo, ki velja vsem ljudem: 11 Danes je v mestu, kjer je bil rojen David, prišel na svet Rešitelj sveta. To je Kristus, Gospod. 12 Takole ga boste prepoznali: v jaslih leži otrok, povit v plenice.” 13 Naenkrat so jih obkrožili brezštevilni angeli, ki so hvalili Boga:

14 “Slava in čast naj bo Bogu v nebesih,
med ljudmi na zemlji, ki mu želijo ugajati,
pa naj vlada mir.” ^{▼▼V izvirniku: in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.}
15 Potem ko so jih angeli zapustili, so pastirji dejali drug drugemu: “Pojdimo v Betlehem. Videli bomo, kar se je tam zgodilo in o čemer nam je pripovedoval Božji angel.” 16 Takoj so se odpravili na pot in našli so Marijo in Jožefa in otroka, ki je ležal v jaslih. 17 Pastirji so pripovedovali vsem o tem, kar so doživeli in kar jim je povedal angel. 18 Vsi, ki so slišali njihovo sporočilo, so se temu zelo čudili. 19 Marija pa si je zapomnila vsako besedo in kar naprej je premišljala o tem. 20 Potem so se pastirji vrnili k svojim čredam. Hvalili so Boga in se mu zahvaljevali za vse, kar so doživeli to noč. Vse je bilo prav tako, kot so jim povedali angeli.

Jezusa priznajo kot Rešitelja

21 Ko so otroka čez osem dni obrezali, so mu dali ime Jezus. To je bilo ime, ki ga je naznanil angel, še preden je bil Jezus spočet.

22 Ko je za Marijo prišel čas, da prinese žrtev za svoje očiščenje po rojstvu otroka, kakor je zahteval Mojzesov zakon, ^{▼▼3. Mojzesova 12,4.6.} sta Jožef in Marija prinesla otroka v Jeruzalem, da bi ga posvetila Bogu. 23 V zakonu je bilo jasno zapisano: “Vsak prvi sin v družini in prvi samec, ki ga povrže žival, naj pripada Gospodu.” ^{▼▼2. Mojzesova 13,2.11-16.} 24 Prinesla sta tudi žrtev. Zakon je zahteval dve grlici ali dva goloba. ^{▼▼3. Mojzesova 12,8.} 25 V Jeruzalemu je prebival mož po imenu Simeon. Živel je tako, kot je Bog želel, v vsem se je držal njegovih zapovedi in željno pričakoval Izraelovega Rešitelja. Simeon je bil napolnjen z Božjim Svetim Duhom. 26 Le-ta mu je tudi naznanil, da ne bo umrl prej, preden bo videl Kristusa, Rešitelja. 27 Tega dne ga je Sveti Duh spodbudil, da je šel v tempelj. Ko sta Marija in Jožef prinesla otroka, da bi ga posvetila Bogu, 28 ga je Simeon vzel v naročje in je hvalil Boga:

29 “Gospod,” tako je dejal,
“zdaj lahko v miru umrem.
30 Videl sem namreč tega,
za katerega si mi obljubil, da ga bom videl,
Osvoboditelja,
31 ki si ga dal vsemu svetu.
32 On je luč vsem narodom
in on bo slava tvojega ljudstva Izraela.”
33 Marija in Jožef sta se čudila njegovim besedam. 34 – 35 Simeon ju je blagoslovil, potem pa je rekel Mariji: “Meč bo prebodel tvoje srce, kajti mnogi v Izraelu bodo zavrgli tega otroka in to bo njihova nesreča. Za mnoge druge pa bo on največja radost in najbolj skrite misli mnogih src bodo razodete.”

36 Ana, prerokinja, je bila tudi v templju tistega dne. Bila je Fanuelova hči iz Aserjevega rodu. Samo sedem let je živela v zakonu, 37 zdaj pa je bila že dolgo vdova in je imela štiriinosemdeset let. Le redko je odhajala iz templja. Da bi služila Bogu, je molila in se postila dan in noč. 38 Medtem ko se je Simeon še pogovarjal z Marijo in Jožefom, je pristopila in je prav tako začela hvaliti Boga. Vsem, ki so pričakovali osvoboditev Jeruzalema, je pripovedovala o tem otroku.

39 Ko sta Jožef in Marija izpolnila vse predpise zakona, sta krenila nazaj v Nazaret v Galileji. 40 Otrok je rastel in v njem je bila Božja modrost. Vsem je bilo jasno, da na njem počiva Božji blagoslov.

Dvanajstletni Jezus v templju

41 Leto za letom sta Jožef in Marija odhajala za velikonočni praznik v Jeruzalem. 42 Ko je bilo Jezusu dvanajst let, sta ga prvič vzela s seboj. 43 Po prazničnih dneh sta se napotila nazaj proti domu. Nista opazila, da je Jezus ostal v Jeruzalemu. Prvi dan potovanja se sploh nista vznemirjala zaradi tega, 44 ker sta menila, da je pri sorodnikih in prijateljih. 45 Ko pa ga nista našla tam, sta se zaskrbljena vrnila v Jeruzalem in sta ga iskala vsepovsod po mestu. 46 Končno, čez tri dni, sta našla Jezusa v templju. Sedel je skupaj z verskimi učitelji, pazljivo jih je poslušal in jim postavljal vprašanja. 47 Vsi so se čudili njegovemu znanju in odgovorom. 48 Starša nista vedela, kaj naj si mislita. “Sin,” mu je rekla mati, “kako si nama mogel storiti kaj takega? Zaskrbljena sva te vsepovsod iskala!” 49 “Zakaj pa sta me iskala?” je vprašal Jezus. “Saj bi morala vedeti, da sem v templju, v hiši mojega Očeta.” 50 Onadva pa nista razumela, kaj je mislil s tem. 51 Potem so se skupaj vrnili v Nazaret in Jezus je bil poslušen svojim staršem. Njegova mati pa je pogosto razmišljala o vsem tem, kar je doživela. 52 Tako je Jezus odraščal. Tudi njegovo znanje in razumnost sta se množila. Ljudje in tudi Bog pa so ga imeli radi.